Kratka zgodovina šentjurske košarke

Začetki

Začetki košarke v Šentjurju segajo v čas kmalu po drugi svetovni vojni. Skupina navdušencev je na tedanjem travnatem nogometnem igrišču postavila dva koša in začela igrati. Čez nekaj časa so spremenili neprimerno lokacijo in si uredili z lešom pokrito igrišče za šentjurskim kulturnim domom, kjer so začeli igrati tudi v celjski ligi. Prvi šentjurski košarkarji, ki so igrali celjsko ligo so bili: Ivan Ocvirk, brata Potočan, Milan Vrečko, Franci Klanjšek, Dušan Gabrijel, Franci Sisingar, brata Mogilnicki...

Ustanovitev kluba in uvrstitev v drugo ligo

Košarkarski klub Šentjur je bil ustanovljen leta 1969, kot sekcija TVD Partizan. Prvi trener ekipe, ki je igrala tekme na prostem na novem igrišču v Športnem parku, je bil Leopold Škorjanc. V prvih letih se je klub postavljal na noge, leta 1973 pa se jim je uspelo uvrstiti v drugo republiško ligo, kjer so 1. maja 1973 z zmago 50 : 32 nad ekipo Prebolda dosegli prvi odmevnejši uspeh. Takrat so za Šentjur igrali: Žare Sotlar, Danilo Razboršek, Gorazd Voga, Dejan Bevc, Mirjan Bevc, Bojan Bevc, Lojze Zalokar, Franc Krampl, Jure Andrinek, Drago Mackošek, Marjan Dremšak, Roman Ščurek, Jože Hernaus, Slavko Hiti in Veljko Plavsteiner.

Ekipa Šentjurja v drugi republiški ligi 1973. Stojijo z leve proti desni: trener Polde Škorjanc, Jože Hernaus, Danilo Razboršek, Franc Krampl, Jure Andrinek, Gorazd Voga, Lojze Zalokar in Roman Ščurek. Čepijo z leve proti desni: Dejan Bevc, Marjan Dremšak, Drago Mackošek in Žare Sotlar

Istega leta se je odprla tudi telovadnica ob OŠ Franja Malgaja, kar je seveda pomenilo veliko izboljšanje pogojev za vadbo, čeprav so naslednji dve sezoni tekme še zmeraj igrali na prostem. Prva dvoranska sezona je bila 1975/76, ko je ekipo vodil trener Mirjan Bevc (Polde Škorjanc je postal predsednik), zanjo pa so med drugim igrali Jože Prezelj, Alojz Zalokar, Jože Hernaus, Zdenko Jug... Rezultatsko so sezone v sedemdestih letih prinesle uvrstitve nekje v zlato sredino drugoligaške konkurence, nedvomno pa je prvih deset let obstoja kluba pomenilo trde temelje šentjurski košarki.

Srečanje "stari-mladi" leta 1976: Stojijo z leve: sodnik Roman Erjavec, Mirjan Bevc, Danilo Razboršek, Gorazd Voga, Jože Hernaus in Dejan Bevc. Čepijo z leve: Ivan Ljubej, Anti Šporar, Zoran Kladnik, Jože Prezelj, Zdenko Jug in Jani Jenštrle)

Solidna osemdeseta, izključitev iz lige

V sezoni 1980/81 je trener postal Danilo Razboršek, ki je lep uspeh, šesto mesto v Sloveniji, dosegel tudi s selekcijo kadetov, članska ekipa pa je največji uspeh v prvi polovici osemdesetih let dosegla z uvrstitvijo v osmino finala slovenskega pokala, kjer jih je izločil novomeški Novoles, zdajšnja Krka.

Poročilo s tekme ob zmagi nad Laškim

Leta 1985 je ob občinskem prazniku na igrišču v Športnem parku gostovala Olimpija, ki je Šentjurčane ugnala s 97 : 48, za Ljubljančane pa sta 20 točk dosegla legendi slovenske košarke Dušan Hauptman in Matjaž Tovornik. Pri Šentjurju sta bila najboljša Polutnik s 16 in Kukovičič z 8 točkami. Leta 1988 je Olimpija znova gostovala v Šentjurju, na velikem turnirju, kjer so bili njuni tekmeci košarkarji Cibone in Vojvodine. Šentjur se je pomeril s pobratenim klubom Ruda Slask s Poljske, kjer je gostoval nekaj mesecev poprej.

Skupinska fotografija po končanem turnirju leta 1985, na katerem so nastopili Smelt Olimpija, KK Šentjur in udeleženci delovne akcije Planina 85

Klub je konec osemdestih vseskozi bil blizu uvrstitvi v takratno prvo republiško ligo, a je v končnicah vedno bil nekoliko prekratek. Žal pa je v sezoni 1990/91 na tekmi z Laškim zaradi neporavnanih obveznosti prišlo do bojkota igralcev drugega polčasa. KZS je klub izključila in ga poslala v najnižji rang tekmovanja. Takrat je šentjursko košarko pri življenju praktično edini držal zdaj dolgoletni tehnični vodja Slavko Pečenko, ki je leta 1993 tudi nagovoril Petra Lapornika, ki je s svojim podjetjem Kemoplast prevzel pokroviteljstvo ter vodstvo kluba. Začel se je največji vzpon šentjurske košarke.

Ekipa v sezoni 1986/87. Stojijo z leve: Martin Logar, Janko Zorko, Zvezdan Martič, Jože Prezelj, Matej Polutnik, Stani Grajžl in trener Draško Adžič. Čepijo z leve: Matjaž Knez, Kristjan Košak, Jure Škorjanc, Zoran Martič in Robert Cehnar

Vzpon do prve lige

Klub se je leta 1994 uspel uvrstiti v takratno B ligo, kjer je prvo sezono komajda obstal. Pred sezono 1995/96 je bila odprta dvorana v Hruševcu, kar je pomenilo nov zagon. Na trenersko klop je prišel Rudi Jerič, ki je s pomočjo nekaj okrepitev ekipo brez težav pripeljal v B-1 SKL.

Uvrstitev v B-1 ligo. Stojijo s leve: predsednik Peter Lapornik, Vladimir Tkalec, Stani Grajžl, Andrej Šoster, Dalibor Vego, Andrej Gajšek, Peter Maček, Roman Urbanija, trener Rudi Jerič in tehnični vodja Slavko Pečenko. Čepijo z leve: Gregor Kovač, Matjaž Knez, Sandi Potočnik, Matjaž Madžarac in Tomislav Cerar

28. februarja 1996 pa je v Hruševcu v kvalifikacijski tekmi za EP gostovala tudi slovenska reprezentanca, ki je visoko premagala Madžarsko.

Prva drugoligaška sezona je bila uspešna. Okrepljeni Šentjurčani so se celo uvrstili v končnico za A-1 SKL, kjer so bili šesti oziroma absolutno štirinajsti v državi. Slabši začetek naslednje sezone je pomenil spremembo na klopi, na katero je sedel takrat 29-letni Celjan Igor Pučko, ki je v naslednjih šestih letih dosegel največje uspehe v zgodovini šentjurske košarke.

Uvrstitev v prvo ligo

Septembra 1999 je klub obhajal tudi 30-letnico obstoja, ki so jo obeležili z izzidom zbornika in srečanjem nekdanjih košarkarskih generacij, ki se zadnje sezone vsako pomlad srečujejo na Zalokarjevem memorialu, posvečenem nekdanjem odličnemu košarkarju Lojzetu Zalokarju.

Veterani Ponikve in Šentjurja na Zalokarjevem memorialu leta 2002

Sicer pa je bila sezona 1999/2000 najuspešnejša dotlej. Po rednem delu prvenstva v 1. B SKL se je ekipa uvrstila med najboljšo četverico in s tem v razigravanje za uvrstitev v elitno konkurenco. Takratni Kemoplast je v ligi četverice izgubil le enkrat in bil pred odločilno tekmo v najboljšem položaju. 5. aprila 2000 so se Šentjurčani pred polno dvorano Hruševec pomerili z ekipo Nove Gorice in jo z rezultatom 96 : 74 zanesljivo premagali in se s tem uvrstili v 1. SKL. Največ točk sta dosegla Igor Zorko (29) in Damjan Novakovič (22) Člani ekipe so bili: Vinko Rovšnik, Boštjan Kočar (kapetan), Dejan Lapornik, Damjan Novakovič, Dejan Tomažin, Peter Maček, Andrej Maček, Andrej Gajšek, Igor Zorko, Kristjan Martinovič, Benjamin Košak, Peter Jovanovič in Robi Ribežl. Trener Igor Pučko, pomočnik Tomo Golob.

Veselje ob uvrstitvi v prvo ligo. Z leve: Andrej Maček, Robert Ribežl, Kristjan Martinovič, Boštjan Kočar, Peter Jovanovič, Benjamin Košak, Andrej Gajšek, Peter Maček, Dejan Tomažin, Dejan Lapornik in Igor Zorko

Sezona 2000/01

Klub je od nosilcev igre pred prvo sezono med elito zapustil Igor Zorko, v ekipo se je vrnil Husein Kahvedžič, moštvo pa sta okrepila tudi Ilija Petrovič in Jadranko Čovič, po nekaj krogih pa tudi tujec Živko Misirača. Košarko je ponovno začelo podpirati podjetje Alpos, tako da je klub tekmoval pod imenom Kemoplast Alpos.

Na prvih dveh gostovanjih so Šentjurčani nesrečno izgubili za točko, v tretjem krogu 7. oktobra 2000 pa so v Hruševcu proti Heliosu dosegli zgodovinsko prvo zmago v prvi ligi. Do novega leta so igrali s sprejemljivim uspehom, nato pa so v nekaj odločinih tekmah zanesljivo zmagali in kaj kmalu je postalo jasno, da bodo zanesljivo ostali med elito. Prvo ime moštva je bil tujec Živko Misirača, med najboljšimi pa so bili tudi Novakovič, Petrovič, Čovič, Tomažin, Kočar... Na koncu je ekipa osvojila osmo mesto.

Ekipa v prvi sezoni med elitno konkurenco. Stojijo z leve: trener Igor Pučko, Stanko Sebič, Peter Jovanovič, Živko Misirača, Matej Črešnik, Damjan Novakovič, Dejan Tomažin, Jadranko Čovič (v ozadju), pomočnik trenerja Tomo Golob, Andrej Maček in fizioterapevt Darko Ivelič. Čepijo z leve: Ilija Petrovič, Robert Ribežl, Boštjan Kočar, Vinko Rovšnik, Husein Kahvedžič in Peter Maček

Ave, Misirača

Moč tvoja, navdih za vse soigralce,
Izziva ti nikoli se ne bojiš,
Sobota - čas, za katerega živiš,
Izjemno navdušuješ zdaj gledalce.

Rabelj vsem si, ki na meter krijejo,
Abeceda basketa ni tuja ti,
Često zadeneš tudi za točke tri,
Ave, s tribun navijači ti pojó.

Dan za dnem vestno in trdo treniraš,
Absolutno nihče ti ni do kolen,
Junak si, nikoli ne zatrepetaš.

Košarka šport pri nas je že obvezen,
O tebi vedno teče pogovor naš,
Šentjur za to ti večno bo hvaležen!

Sezona 2001/02

Rezultatsko najuspešnejša doslej (7. mesto), čeprav je bila ekipa vsaj po imenih nekoliko slabša kot leto poprej. V obdobju od 20. oktobra 2001 do 22. maja 2002 so šentjurski košarkarji zmagali na 15 tekmah. Predvsem so blesteli v prvem delu, ki je potekal brez slovenskih ekip, ki so nastopale v Jadranski ligi, ko je tokrat Alpos Kemoplast zmagal kar enajstkrat in bil drugi na lestvici. V ligi za prvaka, kjer so igrali tudi z Olimpijo, Krko, Pivovarno Laško in Slovanom, so slavili še štirikrat, kar je zadoščalo za skupno sedmo mesto v takratni Hypo ligi, po zmagi nad Slovanom pa niso bili daleč uvrstivi med četverico!

Najboljši strelec je bil Damjan Novakovič (v prvem delu povprečje 22,4, v drugem 17,2), Ilija Petrovič je bil prvi asistent drugega dela lige (povprečje 4,1 asistence), Husein Kahvedžič je bil peti skakalec lige, Boštjan Kočar deveti trojkar.

Sezona 2002/03

Ekipa, ki je z izjemo odhoda Vinka Rovšnika in Nedžada Spahića ostala skoraj nespremenjena, je začela dokaj pozno s pripravami, kljub vsemu pa je v nekaj uvodnih krogih zanesljivo zmagala. V izenačeni konkurenci je bil nekaj časa obstanek še vprašljiv, toda po novem letu so košarkarji dobili nekaj odločilnih tekem in bili tudi blizu uvstitivi v ligo za prvaka. Na koncu so osvojili deveto mesto, v zadnji tekmi sezone, s katero se je od kluba poslovil dolgoletni trener Igor Pučko in kot se je izkazalo kasneje tudi nekateri dolgoletni nosilci igre (Novakovič, Novak, Kahevdžič), so 26. aprila 2003 premagali kranjski Triglav z 100 : 76.

Minuta odmora v zadnji sezoni zlate generacije pod vodstvom Igorja Pučka

Sezona 2003/04

Četrto prvoligaško sezono so Šentjurčani začeli s trenerjem Borisom Zrinskim in z napovedmi, da z obstankom ne bo težav ... V šentjurskem dresu sta kot okrepitvi zaigrala Rado Trifunović in Seid Hajrić, ki je bil eden najboljših igralcev lige, navduševal pa je tudi z izjemnimi skoki in zabijanji. Zaradi slabših rezultatov so v rumeni dres oblekli še Stanka Sebiča, ki se ni prebil v prvo ekipo takrat evropske Krke in Daria Livajića, 210 cm visokega hrvaškega košarkarja.

Januarja je trenerske dolžnosti prevzel Matjaž Tovornik, ki si je skupaj z ekipo pred polnim Hruševcem v predzadnji tekmi zagotovil vsaj še enoletno podaljšanje šentjurske prvoligaške zgodbe.

To sezono je pričela delovati tudi spletna stran www.kksentjur.net.

Zaradi velikega prispevka šentjurski košarki je bila organizirana posebna poslovilna tekma za Huseina Kahvedžića - Kafota, ki so se je udeležili številni nekdanji igralci, ki so nosili šentjurski dres.

Peter Lapornik čestita Husveinu Kahvedžiću - Kafotu za njegov prispevek k šentjurski košarki

Sezona 2004/05

Pred sezono je klub zapustila pravcata plejada igralcev: Peter Maček, Peter Jovanović, Ilija Petrović, Rado Trifunović, Dario Livajić, Jernej Tilinger, Stanko Sebič in Seid Hajrić. V ekipo se je vrnil Damjan Novaković, kot tujci pa so zaigrali Mario Novak na položaju centra, Nedžad Mulić na položaju branilca in Ante Samac na krilu. Najboljši vtis je s konstantnimi predstavami zapustil Novak. V začetku sezone je strelsko eksplodiral mladi Sandi Čebular.

Tokrat je le malo manjkalo, da bi se uvrstili v ligo za prvaka z jadranskimi ligaši, na koncu pa so si šentjurski košarkarji delili 9. do 12. mesto.

Od aktivne igralske kariere se je poslovil kapetan Novaković, ki je zadnjo sezono odigral kot nekakšen mentor na igrišču in tudi tako nakazal trenerske sposobnosti.

Damjan Novakovič še zadnjič z igrišča

Sezona 2005/06

Pred šesto prvoligaško sezono si nihče v klubu predstavljal, da jo bo klub končal v ligi za prvaka. Ekipo je pred sezono okrepil prvi temnopolti igralec v zgodovini kluba, Jimmie Hunt, ki kar dolgo ni mogel zgrešiti prostega meta. Na 15. dnevu slovenske košarke mu je uspelo zmagati v tekmovanju v zabijanju. Po eksploziji v sezoni 2004/05 je Sandi Čebular v tej sezoni odigral konstantno in kot najboljši strelec lige, ki se je med sezono preimenovala v Ligo UPC Telemach, prestopil k Union Olimpiji. Izjemna sezona je uspela tudi Andreju Mačku, ki je bil najboljši asistent lige in je poleti prestopil k laškemu prvoligašu.

Veliko zaslug za visoko uvrstitev in prepoznaven slog igre, ki so mu bile večkrat priča polne hruševske tribune, je imel nekdanji igralec Damjan Novakovič, ki se je prvič preizkusil v trenerski vlogi.

Klub je s postavitvijo razstave o šentjurski košarki obeležil 10. obletnico reprezentančne tekme med Slovenijo in Madžarsko.

Članska ekipa KK Alpos Kemoplast Šentjur za sezono 2005/06. Na sliki spredaj so (od leve): Igor Jecl (član uprave), Damjan Novakovič (trener), Mario Novak, Milan Sebič, Miha Sajko, Luka Lapornik, Andrej Maček, Jimmie Hunt, Dejan Mihevc (pomočnik trenerja), Jože Artnak (član uprave) in Peter Lapornik (član uprave)
Zadaj: Slavko Pečenko (tehnični vodja), Danijel Polenek, Urban Palčnik, Robert Ribežl, Blaž Ručigaj, Matej Krušič, Sandi Čebular in Jože Palčnik (predsednik).

Sezona 2006/07

Sedmo prvoligaško sezono so šentjurski košarkarji zaključili na sedmem mestu, kjer jih je po odhodu tria Čebular-Maček-Ručigaj videl le malokdo. Za nameček so prvič zaigrali v polfinalu pokalnega tekmovanja, tako da lahko govorimo o najuspešnejši sezoni sploh!

Na koncu so se v klubu poslovili od kapetana Maria Novaka, ki je v Šentjurju odigral tri zelo uspešne sezone in od Američana Jimmieja Hunta, ki je bil najboljši strelec in podajalec lige! S trebuhom za kruhom je odšel tudi Elvis Kadić, v sosednji Zlatorog pa je "napredoval" Damjan Novakovič, ki si je v prvih dveh letih trenerskega dela s prepoznavno igro, ki jo je gojila ekipa Alposa ustvaril visok renome.

Spredaj: Danilo Fras, Gregor Zdolšek, Urban Palčnik, Robert Ribežl, Jimmie Lee II. Hunt, Tadej Koštomaj, Luka Lapornik, Tadej Ferme, Tomaž Klajnšek, Anže Pelc, Slavko Pečenko, Jože Artnak; Zadaj: Jože Palčnik, Gregor Balek, Rok Mavrin, Milan Sebič, Mario Novak, Matej Krušič, Miha Sajko, Elvis Kadič, Damjan Novakovič, Bogdan Rahten

>> na vrh